Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Zakaj je tako težko določiti značaj?

Eros: prepoznavanje značajev spada med pogosto zastavljena vprašanja povezana s teorijo REI. mnogi, ki ste se spoznali s teorijo, se sprašujete glede svojega značaja, nekateri pa skušate na osnovi prebranega določiti značaj tudi svojim bližnjim in drugim.
zanimivo je, da mnogi pri razmišljanju o značajih naletite na podobne ovire, prav take, na katere sem v času preučevanja in preizkušanja tega novega teoretičnega modela naletel tudi sam.

  • za tiste, ki teorije REI še ne poznate, na kratko:

značaj v tej teoriji predstavlja koncept razmišljanja, torej tisti način obdelovanja informacij, ki je skupen vsem z enakim značajem. poudariti je treba, da v tem modelu ne gre za opisno obliko podobnih lastnosti, ki nekoga pri večjem delu prekrivanja uvrstijo v to ali ono skupino. REI z matematično natančnostjo opredeljuje 12+1 koncept, po katerem lahko brez izjeme vsakemu človeku določimo njegov način procesiranja informacij. to z drugimi besedami pomeni, da bi ljudje znotraj iste skupine pri istih vhodnih informacijah prišli do istih rezultatov razmišljanja, ki se od skupine do skupine sicer precej razlikujejo.
upoštevati je potrebno, da ljudje z istim značajem vse življenje v svoje svetove sprejemajo zelo različne informacije, zato se ti svetovi tudi gradijo zelo različno, kar pa še ne pomeni, da vsaki skupini značajev ni mogoče določiti skupnih lastnosti.

razumi REI

  • zakaj 12+1 in ne 13 značajev?

dvanajst značajev je dokaj enako razporejenih, medtem ko je trinajsti precej redek. zadnja ocena za pogostost tega značaja se giblje nekje okoli 1/400. glede na njegovo redkost se zato pri preučevanju družbenih značilnosti ta značaj lahko tudi izpusti.
vseh 13 značajev je popolnoma enakovrednih, zato ni razloga, da ste s svojim značajem zadovoljni ali nezadovoljni. ker si mnogi (nesprejemajoči) želijo izjemnosti, se neredko pojavi tudi želja, da bi imeli tisti “redko” prisoten značaj, toda ta ni prav nič boljši od drugih, in človek s tem značajem nima več prednosti od drugih, je le redkejši, in to je tudi vse.

vsak od značajev ima svoje prednosti in slabosti, vsak se bolje obnese v okoliščinah, ki jim je bil skozi evolucijo prilagojen. tako značaji niso podlaga za predalčkanje oz. diskriminacijo ljudi.

tistim, ki ne razumete, zakaj so vsi značaji enakovredni in da to ni le lepo zveneča opredelitev, ampak povsem logičen zaključek, naslednje pojasnilo:
REI določa značaje na osnovi treh različnih razumov (miselnih procesorjev) in njihovega medsebojnega razmerja moči – hierarhije, ki se vzpostavi v obdobju odraščanja (pubertete). potreba po različnih razumih je posledica naravnega procesa prilagajanja okolju in spremembam v okolju. spremembe so lahko kratkoročne ali dolgoročne, vselej pa vodijo v okoliščine, ki narekujejo različen pristop k obdelovanju informacij. vse te prilagoditve so namreč proces več milijonov let izboljšav, ki so našim prednikom omogočile preživetje v izjemno težkih okoliščinah.

ker nobeden od treh miselnih procesorjev ni boljši od drugega, ampak se vsak le bolje obnese v določenih okoliščinah, velja enako tudi za značaje. pri vsakem od značajev namreč končno odločitev prispeva le en sam miselni procesor, hierarhija pa predstavlja ključ po katerem se bo glede odločitev odločalo. tudi pri vzporednih razumih odločitev ponavadi prispeva zdaj eden potem drugi razum, le če se oba strinjata (redko), lahko odločitev sprejmeta oba hkrati. enako pravilo velja tudi pri trinajstem značaju, kjer med razumi ni hierarhije. (to ne pomeni, da med njimi vlada harmonija!)

Primer

lažje si je vse skupaj predstavljati kot majhno podjetje, v katerem imamo naslednje možnosti; direktor in dva delavca predstavljajo tri značaje z enim vodilnim razumom. direktor, pomočnik direktorja in delavec, predstavljajo šest značajev, kjer je razmerje moči med vsemi tremi različno. dva direktorja in en delavec predstavljajo tri vzporedne značaje. trije direktorji (ki so hkrati tudi trije delavci) pa predstavljajo trinajsti značaj. iz te sheme je razvidno, zakaj nobeden od značajev v resnici ne more izstopati glede prednosti napram drugim, saj podjetje s tremi direktorji ne bo prav nič bolj učinkovito od naprimer tistega z delavcem in pomočnikom direktorja.

Določanje značajev je veliko bolj zapletena naloga kot si to lahko predstavljate

prva in osnovna težava je to, da vsak razmišlja po svojem konceptu in v resnici nima ne vpogleda ne primerjave z drugimi. zato sebi in svojim bližnjim značaja (praviloma) ne moremo določiti. naslednja ovira je to, da lahko pri drugih opazujemo zgolj zunanje odzive, ne vemo pa, kateri od razumov je odgovoren zanje, saj lahko vsak od razumov posega na področja delovanja drugih dveh, kar naredi vse še bolj zapleteno. primer za to je met žoge na koš. to funkcijo lahko opravita tako racio kot emocio, vendar vsak na povsem drugačen način. racio lahko z vajo izpopolni met na koš in doseže celo boljše rezultate kot emocio, vendar bo emocio z veliko manj truda presegel racijev rezultat, saj bo racio pri svojem načinu delovanja prej naletel na svoje omejitve. končni rezultat tega je, da med vrhunskimi športniki ne boste našli tistih z vodilnim raciem, ampak le tiste z vodilnim (motoričnim) emociem.

za določanje značaja, zato ne zadostuje zgolj opazovanje določenih lastnosti, ampak je za pravilnost določanja potrebno opazovati več stvari hkrati in prepoznati ključ po katerem je prišlo do določenih rezultatov procesiranja, kar je kot rečeno izjemno zahtevna naloga, ki zajema tudi odlično razumevanje delovanja vsakega od treh razumov.

Si želiš novih spoznanj?
Naroči knjigo [psi] >
Brezplačna poštnina!