Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Srečno življenje in sprejemanje

Eros: “Srečno življenje” in “sprejemanje” sta dva povsem različna pojma. Veliko ljudi ima veliko nesreče v življenju, pa se kljub temu sprejemajo, po drugi strani pa so tudi taki, za katere bi menili, da imajo čisto vse, kar naj bi človek potreboval za srečo, pa so kljub temu sami zelo nesrečni in se nesprejemajo…zato je “srečno življenje” v narekovajih.

Nesprejemanje je seveda močan vir ustvarjanja in tudi ustvarjalnosti, toda v nesprejemanju pride do izraza predvsem zagnanost posameznega razuma – torej enega med tremi. Sprejemajoči ljudje so precej manj zagnani od nesprejemajočih, toda v obdobju izgube ali žalosti so zaradi sodelovanja med razumi lahko mnogo bolj učinkoviti od nesprejemajočih, saj lahko razumi, ki sodelujejo med seboj, dajo veliko več od sebe kot nesodelujoči razumi. To velja predvsem za zahtevne intelektualne dosežke, kjer je sodelovanje razumov skoraj neobhodno potrebno, ko pa gre za dosežke posameznih razumov to sodelovanje ni tako nujno potrebno. Tako lahko recimo vrhunski športnik uspe tudi v nesprejemanju, saj za svoj rezultat potrebuje predvsem emocia …

Sprejemajoči bo imel srečno življenje že ob malenkostnih izpolnitvah njegovih želja, medtem ko lahko nesprejemajočemu izpolniš še tako velike želje, pa ga to ne bo pripeljalo do sreče. Je pa dejstvo, da če se nekdo sprejema in ima v življenju ves čas veliko neugodnih naključij recimo, da izgubi veliko bližnjih in je njegova šola življenja sestavljena iz mnogih trpkih izkušenj in recimo, da kljub sprejemanju ne prihaja do potrebnih spoznanj … potem pač ne more kipeti od sreče, tudi če se sprejema!

Primer:

Nesprejemajoči in sprejemajoči imata nek življenjski cilj … sprejemajoči bo ta cilj dosegel mirno po najbolj preprosti poti in če ga ne bo dosegel zaradi tega ne bo nesrečen. On torej v tem primeru ne deluje zagnano. Če se mu bo cilj izmaknil (izguba) se bodo njegovi razumi bolje aktivirali in bo cilj z večjo verjetnostjo dosegel spet maksimalno učinkovito (v tem primeru bo nekoliko bolj zagnan, razumi pa bodo sodelovali) … pri nesprejemajočem je zgodba obrnjena, on vidi pred seboj cilj, pa kolovrati na dolgo in široko okoli njega (torej je zelo zagnan in neučinkovit) … če nesprejemajoči cilj le doseže, z njim ni zadovoljen in si ga tako prestavi in zada nove cilje, še težje dosegljive, da lahko spet brezglavo in zagnano leta okoli njih, tako kljub številnim ciljem, ki jih doseže, na koncu nikoli ne najde sreče deluje pa ves čas zelo intenzivno in zagnano.

4