Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Smernice za določanje REI značajev

Eros: obstaja nekaj smernic po katerih se boste lažje odločali vsaj glede vodilnega razuma, če že ne samega značaja.
emocio procesira s slikami, značilnost teh slik pa je, da so vselej postavljene v fokusu emocia, kar pomeni, da je na vseh njegovih slikah tudi sam prisoten. zaradi te značilnosti, je temu procesorju zanimivo vse, kar se navezuje nanj in nezanimivo vse, kar se navezuje na druge. to se v stvarnosti pogosto (ne pa vedno) izrazi tako, da taka oseba manj rada posluša o drugih, komaj pa čaka, da pove ali pokaže kaj o sebi. z nesprejemanjem postane ta lastnost še posebej izrazita.

instinkt je razum, ki zbira informacije, da bi na njihovi osnovi lahko določil morebitno nevarnost, zato je nasprotno kot emocio bolj dovzeten za sprejemanje tega, kar pripovedujejo drugi. tako emocio deluje egocentrično, instinkt pa prav nasprotno – skrben in zaskrbljen do drugih.

ljudje z značajem v katerem vlada en razum, druga dva pa sta podrejena, so pogosteje preprosti, intelektualno manj razviti, vendar srečnejši in brez notranjih pretresov in konfliktov. preučevalec bi pomislil, da se tak značaj najbolj ujema z značilnostmi vodilnega razuma, vendar to ne drži. vodilni razum postane veliko bolj izrazit pri značaju, kjer je za vodilnim razumom na drugem mestu eden od drugih dveh. ljudje s takšnim značajem se ravnajo izrazito v skladu z vrednotami in pogledi vodilnega razuma, so zelo enostranski in neobjektivni v svojih razmišljanjih. (v tej skupini najpogosteje najdemo raznovrstne fanatike)

za ljudi z vzporednima razumoma je pogosto izrazit notranji konflikt, to je razpetost med tema razumoma. ti ljudje so zaradi neprestanih napetosti med vodilnima razumoma intelektualno višje razviti, vendar tudi nagnjeni k depresijam, sploh, ko je prisotno nesprejemanje.
zanimivo je, da se značaj z vzporednima emocijem in instinktom vede zelo “racionalno” in ga zlahka zamenjamo za značaj v skupini vodilnih racijev. pri vzporednih razumih je emocio zaradi svoje narave tudi precej bolj izrazit od instinkta in racia, zato je pogosto težko razlikovati med vzporednimi in tronivojskimi značaji.

pogosta napaka pri določanju značajev je tudi ta, da ko se ne moremo odločiti med dvema značilnostma, iz tega sklepamo o vzporednosti teh dveh razumov, kar ponavadi ne drži.
pravtako so zavajajoče značilnosti posameznih razumov, saj zanje praviloma velja, da so pri določenih razumih zgolj pogostejse ali pa bolj izrazite, nikakor pa ne pravilo. če je nekdo točen, to še ne pomeni, da mu prevladuje racio. in če nekdo veliko govori, to še ni nujno pokazatelj, da mu vlada emocio. tudi če nekdo govori o strahovih, to še ne pomeni, da ga je dejansko strah in mu vlada instinkt. ljudje pogosto uporabljamo samo vzorce, ki jih pobiramo od drugih.

kot vidite je določanje značajev kompleksna in zahtevna naloga, kar je tudi razlog, da je razumevanje tega psihološkega modela ostalo tako dolgo nerazvozlano. s preučevanjem lastnosti posameznih razumov in njihovih medsebojnih zakonitosti pa omogoča doslej neslutene možnosti v razumevanju naše psihe in družbe, zato ne obupajte!

Si želiš novih spoznanj?
Naroči knjigo [psi] >
Brezplačna poštnina!