Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

REI – prvi znanstveno uporaben model v psihologiji

Eros: v šolski psihologiji trenutno obstaja približno osemdeset priznanih modelov, ki razlagajo delovnanje našega uma (REI ni med njimi). to kar trdiš zagovarja dobra polovica teh modelov, druga polovica trdi, da je to popolnoma zgrešeno. (ti iz prve polovice trdijo enako za te iz druge polovice) REI se ne s prvim, ne z drugim konceptom ne strinja in dokazuje, da je ta nezavedni del sestavljen iz dveh nezavednih popolnoma avtonomnih miselnih procesorjev. tretji je zavedni.

avtonomnost vsakega od procesorjev pomeni, da ti delujejo samostojno in drug proti drugemu, zaradi različnega delovanja namreč med njimi prihaja do različnih rezultatov pri identičnih vhodnih podatkih. z dokaj podobno tezo se močno spogleduje kar nekaj drugih modelov, so pa razlike predvsem v tej avtonomiji. kljub temu do sem ni nobene revolucije. tezava s katero se soočajo zagovorniki tripartitnega miselnega modela je predvsem, da svoje teze nikakor ne morejo potrditi z identifikacijo pri (vsaj) večjem delu ljudi. manjkajoči člen in to je tudi bistvo teorije rei, je manjkajoči člen tripartitnega modela. to trdi, da so naši miselni procesi sestavljeni v konstantni hierarhični postavitvi, kar rezultira v 12+1 značajev. teh dvanajst značajev ni nič drugega kot trinajst matematičnih možnosti vzpostavitve razmerja med njimi, kar pomeni, da je v naravi možno slehernega človeka razporediti v natančno 13 različnih konceptov razmišljanja, ki so med seboj grobo primerljivi v štirih skupinah s po tremi značaji, trinajsti ni primerljiv z ostalimi.

teorija rei z doslej neprimerljivo natančnostjo prepoznava delovanje treh miselnih procesorjev, to razumevanje pa omogoča vpogled v prav vse naše miselne procese, anomalije, motnje. v vsaki znanosti velja, da je prepoznavanje osnovnih elementov in povezave med njimi ključnega pomena za razvoj te znanosti. vse to tvori model, ki je lahko samo pravilen ali nepravilen. ena sama napačna predpostavka izniči uporabnost celotnega modela. vseh osemdeset priznanih modelov, ki jih seveda učijo in zagovarjajo tudi najuglednejše univerze po svetu, izkazuje lastnost, ki ne omogoča znanstvenega predvidevanja.

v uradni psihologiji tako miselne procese zgolj preučujemo jih pa ne razumemo. (z drugimi besedami – celotna znanost uradne zahodne psihologije je na ravni srednjeveških alkimistov, ki niso poznali niti zgradbe osnovnega atoma. za to trditev, bi me zdaj večina psihologov najraje pribila na zid … ampak, ko bodo nekega dne odkrili resnico, me bodo pa golega odlivali v bron na kamnitih podstavkih, kar mi je prav toliko všeč, kot tistio s križem.) psihologija je edina in posledja znanost, v kateri še ni prišlo prelomnice v prepoznavanju osnovnih elementov in povezave med njimi, torej znanstveno uporabnega modela.