Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Razmišljanje in delovanje razumov (s primerom)

Eros: opažam, da pri razmišljanju o teoriji REI pogosto prihaja do nerazumevanja, zakaj ne moremo sami določiti, kateri miselni procesor ima zasluge za določene miselne procese v našem razmišljanju. bralci knjige tako neredko za določene miselne procese okrivite ta ali oni razum, kar dejansko ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. s tem namenom dodajam opisno razlago s primerom.

vse naše zavedno razmišljanje, torej tudi to, kar recimo napišemo na zid knjige [psi], je vedno rezultat razmišljanja edinega zavednega razuma – racia. tako je tudi, če ta razum pri našem značaju nima nadrejene vloge. živimo v predstavi, da je to naš edini razum, saj drugega ne poznamo in ne dojemamo. torej v naši glavi to, česar se zavedamo z raciem, še zdaleč ni vse o čemer mi v resnici premišljujemo, si ustvarimo mnenje ali pa občutimo. v naši glavi ni samo ta janezek, ki ga mi poznamo kot sebe, ampak sta tu še dva janezka, ki ju mi ne poznamo, sta pa ravno tako kot naš zavedni jaznez del nas. torej nezavedna janeza sta ravno tako “ti” kot tisti, ki ga poznamo. toda tu je pomembna razlika, kajti ta dva druga janezka razmišljata drugače – zelo drugače!

poimenujmo te tri janezke glede na miselni procesor, ki jih opredeljuje:

  • janezek R (to česar se o svojem razmišljanju in dojemanju zavedamo),
  • janezek E in
  • janezek I (obeh se ne zavedamo).

vse kar janez “ve”, je le to, kar ve njegov zavedni janezek R. v primeru, da ima janez značaj rEI (E in I vzporedna), to pomeni, da janezek R pride do svojega razmišljanja tako, da razbira elemente, ki jih v tak svet nastavljata druga dva janezka. janezek R si torej razlaga nekaj, kar sta domislila janezek E in/ali janezek I, pri tem, pa se janezku R niti približno ne sanja zakaj sta janezek E in janezek I prišla do takšnega razmišljanja, sklepov, občutkov ali karkoli se pač splete v tem svetu. to poteka približno tako …

janezek E ni navdušena nad osebo X. janezek R (zavedni) nima pojma, zakaj mu ta oseba ni všeč, on najde v svojem svetu samo nekaj, kar osebo X opredeljuje kot nesimpatično. janezek R tako ne ve, zakaj je janezek E osebi X nenaklonjen, prav tako se ne zaveda niti tega, ali ji ni naklonjen janezek E ali janezek I, kajti on samo tolmači to, kar opazuje v svetu, ki ga ustvarjata janezek E in jaznezek I (ne pozabite, da govorim zdaj samo za primer točno tega določenega značaja). janezek R torej ne ve od kod izvira antipatičnost osebe X on ve le to, da je ta oseba nesimpatična in si to lastnost osebe X razloži po svoje. ker je razlaga janezka R zavedna, je naša predstava o osebi X enaka razlagi janezka R – kar je lahko seveda povsem napačna predstava o našem razmišljanju, saj je lastnost nesimpatičnosti določil nezavedni jaznezek E, česar pa se mi ne zavedamo. zato se zgodi nekaj, kar janeza zavaja v njegovem razmišljanju (in janez pri tem ni izjema!). janezek R svoje opažanje glede osebe X pripiše objektivnim lastnostim osebe X, kar spet ne drži!!!

v naravi pa to poteka tako: janezek E se opredeli osebo X kot nesimpatično in se s to osebo ne želi družiti … janez, ki se zaveda samo razmišljanja janezka R, občuti ne-simpatijo do osebe X v znatno manjši meri, kot to občuti janezek E. tako nekega dne naključje nanese, da janez v kavarni sreča osebo X. ker janezek R ne pozna pravega razloga za nesimpatičnost, se mu ta antipatija v tem trenutku ne zdi tako pomembna, da z osebo X ne bi spregovoril in morda celo privoli v povabilo na kavo. ker se janezek R antipatije ne zaveda enako kot janezek E (možno je tudi, da se je janezek R antipatije sploh ne zaveda), janez ne ve, da janezek E s to osebo ne želi niti za sekundo posedeti v kavarni, kaj šele, da bi se pogovarjala … ker janezek E noče druženja z osebo X, sproži v janezovem telesu predčasno potrebo po uriniranju … janezek R misli, da je to samo biološka potreba, se pa ne zaveda, da za tem tiči drugi janezek E, ki je s to potezo želel doseči le to, da bi prišlo do prekinitve pogovora. janez se tako odpravi na stranišče. ko se vrne k mizi, za janezka E ponovno nastopi ista težava, zato zdaj v janezevem telesu sproži občutek utrujenosti in janezu se nenadoma strašno zeha, čeprav je prišel v kavarno povsem spočit. janez nenadoma tako zeha, da še komaj sledi pogovoru. tudi zdaj janez nima pojma, da za tem zehanjem tiči janezek E. tako se zdaj tudi janezek R odloči, da bo šel domov in oseba X ga vpraša v katero smer gre. janezek R odgovori, da gre nejegova pot po ulici navzgor in oseba X se ponudi, da bi janeza spremljala … janezek E pa si reče: ha, tako pa to ne bo šlo in iz janezovega spomina izbriše sliko, ki prikazuje njegov mobilni telefon, ki ga je odložil na na mizi … (ali kako drugo stvar, za katero janezek E oceni, da je drugi ne bodo takoj opazili). nato stopita janez in oseba X iz kavarne in ko sta dovolj oddaljena, janezek E v janezovem svetu postavi vprašanje za janezka R; kje pa je “naš” telefon … janezek R se v tem trenutku zave, da je nekje pustil telefon, se opraviči, in vrne v kavarno … janezejk E je predvidel, da zdaj oseba X ne bo več čakala in se bosta tako končno poslovila. janez se vrne po telefon in nadaljuje svojo pot.

iz opisanega primera je očitno, da se janezku R – torej tudi janezu – niti približno ne sanja, kako zelo gre janezku E oseba X na živce. če bi janeza v tem trenutku nekdo vprašal, kaj si misili o osebi X, bi mu ta gladko odgovoril samo to, kar dojema janezek R, ne pa kako v resnici to osebo vidi janezek E … kot zunanji opazovalec lažje zaznamo ta nenavaden splet okoliščin, ki kažejo, da je janezu oseba X nesimpatična. kdor dobro razume, kako potekajo medsebojni odnosi med razumi, lahko tudi razbira razmišljanje nezavednih razumov pri drugi osebi, veliko težje pa pri sebi, saj mu vse tolmači janezek R in tako ne vidimo kako in zakaj se do stvari in dogodkov okoli nas opredeljujeta janezek E in janezek I.

upam, da je ta prikaz doprinesel nekaj razumevanja v dogajanje našega uma.

Si želiš novih spoznanj?
Naroči knjigo [psi] >
Brezplačna poštnina!