Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

[psi] – knjiga vseh knjig

Dalya: Za knjigo [psi] sem prvič slišala lansko jesen. Na obisk je prišla prijateljica in rekla: »Daj vtipkaj v iskalno vrstico http://psi.si/ in povej, kaj si misliš o tem…« Ko sem si stran ogledala, je bila moja prva misel: kakšna odlična marketinška poteza…
Nekdo se je presneto dobro znašel. Avtor, Slovenec, ne želi biti razkrit, knjigo je sanjal v eni noči, ogromno simbolike – knjiga je izšla 7.7. v 7777 izvodih, ima 777 strani itd., itd… Sledijo še pomenljive besede, da gre za knjigo, ki jo je pisalo Življenje in velikopotezna, prepričljiva trditev, da bo knjiga svetu vrnila Ljubezen… No, ta nova »novodobna duhovnost« bo zagotovo hitro razprodana, sem pomislila.

A dokončnega mnenja si nisem ustvarila. Pustila sem si čas, kakor to storim vedno, kadar v svoje misli nisem povsem prepričana, saj sem mnenja, da ne morem soditi knjige, ki je niti videla nisem. Sčasoma sem na knjigo skoraj že pozabila, ko mi je nekega dne v eni od trgovin »padla v oči«. Odprta knjiga na ličnem stojalcu je pritegnila mojo pozornost. Malo sem jo polistala in ob tem začutila tisto »kemijo«, ki je v meni prebudila željo. Tisti hip sem vedela, da bom knjigo prebrala.

Pred kratkim sva s knjigo zaključili najino prvo skupno popotovanje skozi človeške svetove. Polna sem vtisov in težko je najti prave besede, ki bi dovolj natančno opisale moje doživljanje ob branju.

Najprej se je izkazalo za zmotno moje prepričanje, da gre za še eno od duhovnih knjig.
Ne. Vsebina je popolnoma stvarna. Nikakršne duhovnosti v smislu novodobnih filozofskih floskul. Le življenje samo. Realno, stvarno, v svoji prvobitni resnici. A vendar na edinstven način tako zelo globoko dotakljivo…

Od prvega trenutka, ko sem začela z branjem, sem imela občutek, kakor da se vsebina dobesedno zliva z menoj. Brala sem počasi…, še bolj počasi, kot je napisano v navodilih in dobesedno živela sem v slehernem od opisanih svetov. Se prepoznavala v premnogih mislih, besedah, dejanjih, čutenjih in slutnjah. Nič pretresljivega se ni zgodilo. Nič »vnebovpijočega«. Toda čutila sem, kako se čista resnica Življenja kakor bistra studenčnica razliva v moj svet in se staplja z njim. Nekaj nevidnega se je tiho širilo v moji notranjsoti, ne da bi o tem razmišljala ali zavestno hotela. Sem ter tja sem knjigo malce odložila, zaprla oči in ji dopustila, da deluje. Ob tem sem nekajkrat začutila celo fizično bolečino v prsnem košu. Strahovi so se topili kot kocke ledu na soncu in dlje ko sem brala, mirnejša sem postajala.
Kakšno čudovito potovanje! Morda je slišati samovšečno, a [psi] na izviren, enkraten, izvrsten način ubesedi tisto, kar sem v sebi že tako dolgo čutila, a ne znala razumljivo pojasniti. Kot da bi nekdo nad, že nekje v temi zapisanim besedilom, prižgal Luč in zapolnil vrzeli v mozaiku spoznanj. Moja čutenja, doživljanja, razmišljanja so dobila povsem jasno podobo. In zdaj tudi vem, zakaj me mnogi niso mogli razumeti.
V celoti prepoznati in sprejeti svoj lasten svet ter spoštovati in sprejemati svetove drugih, je pogoj za srečo, mir, pravičnost in blagostanje. Odvreči maske, podreti kulise, ki smo jih zgradili v svojem svetu ter tako »gol« stopiti v Življenje, je izjemno dragoceno in močno sporočilo, ki skupaj z razumevanjem treh razumov svetu resnično lahko vrne Ljubezen.
Prav zato je [psi] nekaj najbolj veličastnega, kar sem kdajkoli držala v svojih rokah.
Vsa literatura za osebno rast je ob tem »svetem pismu«, ki ga je napisalo Življenje, postala nepomembna. Želim si, da bi jo mogel prebrati sleherni človek.

Ob vsem tem pa je postalo tudi nekako »nepomembno«, kdo je avtor te mojstrovine. Nobene obsesivne želje, da bi vedela, ne čutim več. Ker mi je popolnoma jasno, zakaj ne želi biti razkrit. In ni treba, da ga poznam, da bi se lahko poklonila njegovemu delu.

Sporočilo knjige odnašam s seboj na pot svojega življenja. Želim ga živeti in širiti naprej.

V svojih rokah namreč držim Ključ Ljubezni.

Avtorica mnenja je Dalya. Originalni zapis lahko najdete na njenem blogu >>>