Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Prepoznavanje značajev

Eros: zelo redki so bralci, ki bi jim iz knjige uspelo izvleči toliko, da bi lahko zanesljivo prepoznavali značaje pri drugih. svojega značaja pa ne moremo prepoznati, saj lahko vsak od razumov interpretira vsako misel ali čustvo, ker nimamo otipljive primerjave z drugimi svetovi, svojega pa poznamo še iz otroštva, nimamo nobene primerjave, kako drugače delujejo razumi pri drugih.

ob vsem, pa nas omejuje tudi to, da se zavedamo samo racijevega razmišljanja, kar ni vezano na njegovo razmerje moči. podobno težko je prepoznati značaje naših partnerjev ali otrok, saj tudi njih ne vidimo objektivno. nekoliko lažje je ugotoviti vodilni razum pri znancih ali daljnjih sorodnikih, vendar to še zdaleč ne določa značaja, le skupino v kateri se nahajamo.

razumi REIvodilne razume prepoznamo po njihovih mejnih zmožnostih, pa še te je treba primerjati v skupini lastnosti in ne zgolj po eni ali dveh. izdajalske pa so lahko tudi nekatere osebne lastnosti … v casino naprimer (redno) zahajajo samo ljudje z vodilnim emociem, to je edini razum, ki omogoča tovrstno dojemanje “sreče” in samozaverovanosti v različne koncepte igranja iger na srečo, pri čemer igra pomembno vlogo tudi nadomestno reševanje življenjskih težav, kar je pravtako značilno za emocia.

 

večina tistih, ki skuša prepoznati svoj značaj se ujame že v prvo zanko lastnega razmišljanja – lastnosti, ki jih imam ali pa ne. nekdo z vodilnim instinktom, ki je v resnici zaprt do drugih, ima v svojem svetu zlahka nasproten pogled in se mu zdi, da je “še preveč odprt” do drugih, tako tak človek tudi zlahka verjame, da mu vlada emocio. nekdo drug ima recimo občutek, da ima smisel za estetiko, kar je sicer lastnost emocia, ne zaveda pa se, da njegova estetika sploh ni v skladu z univerzalnimi pravili estetike značilne za vizualni emocio. tudi vzročno-posledično racijevo načrtnost v svojem svetu zlahka zamenjamo za emocievo slikovno predstavo poti do cilja, ali pa prav nasprotno – instinktovo izločitveno načrtovanje, ki lahko daje podobne rezultate vendar do njih pride po povsem drugi poti.

za prepoznavanje značajev je ključnega pomena prav ugotavljanje kako, torej po kakšni poti pride do določenih lastnosti, občutenj ali razmišljanj. tako je oziranje zgolj na lastnosti, premalo za določitev razmerja moči med razumi.