Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Nesrečna družba kulis in njen konec

Eros: vmes, ko se učimo sprejemati … se brez potrebe mučimo, trpinčimo in bremenimo s težo svojih kulis … mislimo, da nas ščitijo, pa nas samo oddaljujejo od sreče … te kulise pri ljudeh pa so nekomu nujno potrebe – raciu! ne mislim posameznika z raciem na prvem mestu, ampak skupine racia, ki nam vlada. krivec za ustvarjanje teh kulis je predvsem racio in deloma tudi instinkt

preden so se pojavile kulise, je družbi dolgo in močno vladal emocio … ko je raciu uspelo spodkopati njegovo izjemno močno oblast, so bile prav kulise tisto, kar je emociu preprečevalo vse mehanizme, s katerimi je uveljavljal svojo moč … sprva je bilo stanje v moči med razumi v družbi dokaj izenačeno in v tem času so bili ljudje srečni … sčasoma, pa je imel racio svoje vajeti vse bolj trdno v rokah in prišlo je do popolne nadvlade tega razuma, nihče pa ne vidi, kaj to pomeni in kako se je ta razum učvrstil v svoji oblasti. to obdobje traja nekje vse od gospodarske revolucije … in je v zahodnem svetu na višku svoje moči. to stanje pa se je v zgodovini že večkrat vzpostavilo in sledil je zlom družbe, kakršnega si nihče ne predstavlja … danes sploh ne vemo, da je kaj takega sploh mogoče … je pa povsem logično (govorim o koncu 11. sveta … za tiste, ki še niste prebrali). dejansko se ne zavedamo, kako zelo zelo vse, čemur rečemo civilizacija, visi na tanki nitki … ki se trga zdaj v severni afriki, nato v grčiji in pred dvema letoma v franciji … potem spet na irskem ali na hrvaškem … nit še drži in nekaj časa bo še zdržala, je pa le vprašanje časa … kako dolgo še?!

ključ vseh težav je v nesreči, ki jo v tej obliki družbe občutijo ljudje, ki jim vladata emocio ali instinkt, in teh je nekje dve tretjini prebivalstva … ki ne razume, zakaj imajo vsega preveč in vendar ne najdejo ne sreče, ne ljubezni ali notranjega miru … životarijo v izobilju, ki jim vse manj pomeni … upirajo se “vsemu”, pa ne vedo zakaj … in ko bo prišel trenutek, v katerem se bo večini zazdelo, da je bolje, da je vsega konec, kot pa da gre tako naprej … bo res vsega konec. to pomeni velik korak nazaj … to pomeni, izgubo skoraj vsega znanja, ki ga imamo in vrnitev na čisto prvinsko obliko življenja (nekoliko nad filitovim svetom!). to pomeni, zmanjšanje števila ljudi za več kot 9/10 … preživela bo torej slaba desetina ljudi! (za primerjavo; v doslej največji in najbolj tragični (2.) svetovni vojni se je človeška populacija zmanjšala za komaj kaj več kot 1 %!) jaz pa govorimo o več kot 90 % ljudi, ki bi odmrli zaradi sestradanja.

to o čemer govorim, se je v človeški zgodovini že večkrat zgodilo, nikoli pa ni imelo globalnih razsežnosti, saj civilizacije doslej niso bile tako tesno prepletene in povezane. in najhuje bo zdesetkalo evropo, združene države, države vzhodnega bloka, kitajsko, japonsko, indijo, severno in južno afriko, arabske države in avstralijo … višja kot je stopnja razvitosti slabše bo … večino prebivalstva pa bodo po tem predstavljale odrezane necivilizirane ali nižje razvite manjše skupine ljudi. zakaj vam o tem pišem, vse to je zelo natančno pojasnjeno in utemeljeno v knjigi [psi], vse to je močno povezano z izgubo ljubezni in z nesprejemanjem. toliko, da si boste lahko predstavljali, kako pomembno je vse to sprejemanje … in zakaj je Življenje ustvarilo svojo sedmo knjigo … kakor koli fantastično vse to zveni, žal ni plod moje domišljije, in tudi ne trdim, da se bo to zgodilo jutri, ali čez eno leto … morda bomo po robu vozili še deset, dvajset ali celo petdeset let … tega ne vem in tega se tudi ne da čisto natančno predvideti … je pa razumevanje tega, kar je v tej knjigi, ključnega pomena, da se to ne bi/bo zgodilo, kajti v resnici je vse v naših rokah

One Comment

  1. Zakaj so te kulise nujno potrebne prav Raciu in kako kulise preprečujejo Emociju uveljaviti mehanizme s katerimi uveljavlja svojo moč?