Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Negativno razpoloženje in trije razumi

Eros: po rei je negativno razpoloženje nekaj povsem drugega od negativnih čustev … ne eno in ne drugo pa ni prirojeno niti priučeno! za razliko od našega razmišljanja, ki je odvisno od moči posameznega razuma, je počutje vselej enakovredno stanje vseh treh razumov. to pomeni, če se vsi trije počutijo odlično, se mi počutimo tako, če se eden počuti slabo, dva pa odlično se mi se vedno počutimo zelo dobro, če se dva počutita slabo, tretji pa dobro, se počutimo slabo, če se pa vsi trije počutijo slabo pa se počutimo temu primerno – slabo.

počutje vsakega od razumov se torej neposredno odraža na našem počutju. je pa razlika pri “popravljanju” počutja: ko se slabo počuti samo racio, je težava lahko odpravljiva saj spremembo lahko dosežemo že s svojo voljo, ali s pogovorom. pri slabem počutju nezavednih razumov pa s svojo voljo (to je racijevim razmišljanjem) ne dosežemo nobenega učinka. razen tega je težava tudi v tem, da se pri nezavednih razumih ne zavedamo razloga za slabo počutje (pri raciu se vzroka zavedamo). da stvar se nekoliko z

apletemo, se nam tudi pri slabem počutju nezavednih razumov zdi, da poznamo ozadje slabe volje, toda to kar mislimo v tem primeru izhaja iz racijeve interpretacije – torej iz tega kar si nas zavedni razum misli, da naj bi bil vzrok slabega počutja, ki izhaja iz nezavednih razumov. pri tem se seveda lahko moti (in ponavadi se moti, saj sklepa s povsem drugo logiko, ne pozna pa razmišljanja drugih dveh). učinkovito spremembo počutja lahko tako dosežemo samo tako, da nam uspe odkriti kateri razum ali več razumov je slabega počutja in kaj je to povzročilo … šele ko je odpravljen pravi vzrok, se počutje popravi.

najpogosteje slabo počutje izhaja iz konfliktov med razumi, torej iz spora zaradi različnih pogledov na nekaj. prav zato se sprejemajoči ljudje praviloma mnogo bolje počutijo od tistih, ki se ne sprejemajo. pri sprejemajočih namreč različni pogledi med razumi ne izzovejo konfliktov, saj razumi sprejemajo različnost. knjiga [psi] ima v večjem delu besedila vgrajene mehanizme, ki rešujejo konflikte med razumi, zato branje deluje kot nekak arbiter med bralčevimi razumi, posledično pa mnogi to doživijo kot pozitivno energijo. lahko pa doseže tudi nasprotno, saj močno sprti razumi včasih nočejo sodelovati pri zbliževanju, kar bralca odvrača od branja, knjigo pa občuti zelo utrujajoče in tudi dolgočasno.

“Če nam sonce ne sije ves čas to še ni razlog, da bi bili nesrečni. V življenju se moramo sprijazniti z zmagami in s porazi, z veseljem in žalostjo, s srečo in trpljenjem. Vse, kar Življenje pričakuje od nas, je, da se učimo in ne obupamo.” – Eros, str. 419