Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Kontinuum NI enako reinkarnacija

Eros: pri teoriji REI pogosto naletim na nerazumevanje (ali slabo razumevanje) pojmov, ki so deloma poznani vendar na novo opredeljeni. večkrat sem poudaril, kako pomembno je, da teh pojmov ne povezujemo ali celo enačimo s pojmi, o katerih smo si že ustvarili predstavo, saj na tak način zlahka izgubimo celotno sliko, zatikati pa se začne tudi pri argumentaciji. najpogostejše zamenjave so tako enačenje Življenja z bogom, ega z dušo, instinkta s prvinskimi nagoni, emocia s čustvenim značajem in racia s preračunljivostjo. vse to je seveda veliko večja težava kot se zdi, saj hote ali nehote na tak način iz že ustvarjenih predstav na nove pojme ustvarimo povezave, ki v resnici ne držijo. podobno je tudi s pojmom kontinuuma, pri čemer je treba paziti, da ne gre za koncept reinkarnacije!

kontinuum je zapleten filozofski pogled na naš obstoj in zavest, težko ga je razumeti in od misleca zahteva precej visoko raven racijevega razumevanja. kljub temu pa v tem teoretično filozofskem delu teorije ni prav nobene predpostavke v smislu “to tako je” ne da bi pri tem pravzaprav razumeli zakaj je “verjetno” nekaj res tako ali pa pač ne. v tem je tudi ključna razlika med pojmovanjem reinkarnacije in drugih konceptov nadaljevanja zavesti po smrti, ki z znanstveno argumentacijo seveda nimajo veze.

kontinuum

ena najpogostejših napak pri sprejemanju tez je prav težava pri ovrednotenju argumentov, ki govorijo za in proti nečemu. tako zelo pogosto naletim tudi na pojmovanje “neuničljivosti” energije, kar naj bi bil dokaz, da tudi zavesti ni mogoče “pokončati”. to je seveda nesmisel, saj ima energija z vašo zavestjo prav toliko veze kot triglavski aljažev stolp z eiflovim stolpom v parizu. (je pa med obema stolpoma pravtako mogoče navesti kup vzporednic … oba sta iz železa, v oba trešči veliko število strel, oba obišče precej obiskovalcev … itd. )

kontinuum je koncept nadaljevanja naše zavesti po tem, ko prenehajo delovati naši razumi. za znanost je bilo to doslej zelo sporno, saj glede tega ne poznamo konkretnih dokazov.
da bi lahko razumeli kontinuum, je najprej potrebno opredeliti zavest. “ego” je v našem razmišljanju skupna rezultanta razmišljanja treh razumov. zaradi lažje predstave je v teoriji REI ta pojem predstavljen kot samostojen element, vendar bo pozornemu bralcu hitro jasno, da se ta ustvari kot posledica razmišljanja racia, emocia in instinkta. pri tem je treba razlikovati tudi zavest od prenosnika zavesti in prav tukaj postane očitno, da tisto z neuničljivostjo energije nima nobene argumentacijske vrednosti za razmišljanje o “posmrtnem življenju”. brez prenosnika zavesti namreč pri odpovedi enega ni nobenega nadaljevanja, kar pomeni, da v primeru, da bi neživa narava v popolnosti uničila vse živo, z nastopom naše smrti tudi nadaljevanja naše zavesti ne bi bilo več! v tem primeru se zaključi tudi kontinuum.

naslednja težava je opredelitev prenosnika zavesti, dokler tega opredelimo s tremi razumi ni težave, ta se pojavi šele z vprašanjem obstoja Življenja kot prenosnikom zavesti. tukaj je dejansko celotna teorija glede kontinuuma na tankem ledu, saj dokaz za obstoj Življenja ni razkrit javnosti, se pa dejansko nahaja v knjigi. (to je sedma skrivnost knjige [psi]) kljub temu nam ostane še nekaj, česar se v argumentaciji lahko poslužimo pri zagovarjanju teze .. in sicer, v primeru ko imamo na izbiro dve možnosti, ki ju ne moremo dokazati, se pa izključujeta, lahko za nadaljevanje uporabimo tisto, ki je bolj verjetna. veliko splošno priznanih znanstvenih dejstev temelji na tem in pogosto se zgodi, da teorije prehitijo dokaze, ki se pojavijo šele ob napredku znanosti in tehnologije, ki takšen dokaz omogoči. če si ogledamo evolucijo živega, postane jasno, da je verjetnost, da je po nastanku živega prišlo tudi do vzpostavitve koncepta Življenja, precej večja od verjetnosti, da do tega ni prišlo in to je dovolj, da se med obema možnostma odločimo za prvo. (ni pa dokaz)
na tem mestu je treba omeniti tudi to, da se vse teorije o nadaljevanju življenja trudijo z utemeljevanjem le tega, pri tem pa ponovno naletimo na težavo z vrednotenjem “argumentov”. tehtanje umrlih, ki naj bi bili v trenutku nastopa smrti nenadoma za nekaj gramov lažji, je eden takih nesmislov. tudi obsmrtna doživetja klinično mrtvih, ki so jih ponovno obudili, žal ne govorijo o kontinuumu življenja, ampak jih je mogoče razumeti z delovanjem treh razumov (ključno vlogo pri tem imata nezavedna razuma emocio in instinkt).

razumi REI

ego v teoriji REI tako predstavlja zavest, ki ni nič drugega kot koncept razmišljanja. ta se lahko vzpostavi, ko so za to dani pogoji – ti pa temeljijo na “materialnih” in ne abstraktnih temeljih kot je to značilno za religiozno pojmovanje nadaljevanja življenja. v teoriji REI pravtako ne obstaja inteligenca, ki ne bi temeljila na stvarni naravi. da na tem mestu ne bi prišlo do mešanja pojmov, je bilo nujno uvesti tudi novo pojmovanje – kontinuum. eden od osnovnih elementov vsake inteligence je tudi prenos informacij(e). medtem, ko se religiozna pojmovanja s tem pomembnim členom ne ubadajo, REI kot rešitev tega kompleksnega problema navaja epr paradoks, ki so ga sredi prejsnjega stoletja utemeljili einstein, podolsky in rosen. gre za fenomen prenosa informacije na daljavo, ki ga ne znamo pojasniti, ga pa lahko opazujemo in tudi dokažemo. ta prenos temelji na neživi naravi, nezanemarljivo pa je tudi to, da gre za vzporedni prenos, torej pri prenosu ne prihaja do zamika, kar je prisotno pri vseh tehnologijah, ki jih pozna sodobna civilizacija. (ne glede na razdaljo je tak prenos informacije hitrejši celo od svetlobne hitrosti). tudi tukaj pa je treba paziti, da se vedno ne gre za dokaz, ampak zgolj ponujeno možnost, ki predstavlja eno od ključnih vprašanj.

Si želiš novih spoznanj?
Naroči knjigo [psi] >
Brezplačna poštnina!

One Comment

  1. jaaa še sreča,da sm to razlago prebrala,ker če ne bi me “odpihnalo” Boh ve kam :)…….. HVALA <3