Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Koncept REI in zakaj ne moremo določiti svojega značaja

Eros: koncept rei je v resnici preprosta logika, toda šele, če jo poznaš in razumeš … če ne, pa nikakor ne prideš do nje, ker je v tem toliko zank, da sam izjemno težko prideš do tega razumevanja. upoštevajte, da je na svetu ogromno ljudi in med njimi ogromno zelo pametnih in inteligentnih, de je med temi ogromno takih, ki veliko časa posvečajo raziskovanju delovanja naše psihe, da je med temi ogromno takih, ki imajo veliko izkušenj z najrazličnejšimi posebnostmi v delovanju naše psihe in da je med njimi tudi ogromno takšnih, ki iščejo takšne in drugačne povezave v našem razmišljanju … pa kljub temu v zadnjih 2000 letih ni nikogar, ki bi prišel do tega razumevanja! možno bi bilo tudi, da bi se nekje, nekdo še dokopal do tega, pa jaz tega ne bi vedel, ampak s tem lahko narediš toliko očitnih stvari, da bi to težko ostalo dlje časa prikrito. doslej sem objavil le eno od vidnejših rešitev, ki izhajajo iz razumevanja rei – to je metoda za odpravo disleksije, vendar je tega mnogo mnogo več in tudi še veliko bolj zanimive in uporabne stvari so …

zakaj pa je ta model tako težko razvozlati, če je tako enostaven … in kako to, da ga ni doslej nihče razvozlal, pojasni prav to, kako, še ko ga poznamo, niti sami sebe ne dojamemo ali razporeditve svojih razumov. ena od težav, ki nam preprečuje, da bi to dojeli, je v tem, da si zelo težko predstavljamo delovanje česarkoli drugega kot našega racia, ki je edini zavedni razum … vse česar se zavedate in o čemer razmišljate je v resnici samo racijevo razmišljanje! tudi, če vam vladata E ali/in I je vaše razmišljanje še vedno racijevo, le da on ne sprejema nobenih odločitev, ampak jih povzema od vodilnega razuma, ne da bi se mi tega zavedali, kako in zakaj to počne. tako pride do težav pri razumevanju tega modela, ker ko jaz napišem, da emocio govori v slikah, si to vsak predstavlja, aha jaz vidim vse v slikah, torej sem emocio, kar seveda ne drži, saj se on v resnici ne zaveda prav nobene “emocijeve” slike, ampak samo racijeve predstave o emocijevi sliki, kar je nekaj povsem drugega. enako je tudi s strahovi, občutimo strah, ampak to je racijeva zavedna predstava strahu – ne pa “instinktov strah”. obstaja pa možnost spleta okoliščin, ko “iz prve” roke doživimo emocio ali instinkt, ampak to so zelo izjemne okoliščine in nenavadne izkušnje. ponavadi trajajo tudi zelo kratek čas in si jih po dogodku tudi povsem narobe razložimo. eden takih dogodkov je opisan na tem posnetku:

ta dogodek se popolnoma prekriva s teorijo rei in če ste prebrali [psi] vam bo še posebej zanimivo, kar opisuje, saj boste takoj povezali, kako je raziskovalki izliv krvi začasno močno onesposobil racio in kako je doživljala svoj emocio, ki je v tem času reševal naloge na povsem drugačen način. mu je pa na koncu uspelo rešiti njeno življenje! to je res izjemna situacija in ob tem jo je doživela še raziskovalka možganov.

drugo področje težav pri določanju značaja (in in tudi razumevanja rei) pa predstavlja avtonomija lastnega sveta. v svojem svetu si vsak vse o čemer se pogovarjamo pač predstavlja po svoje in to je povsem drugače, kot si to predstavlja kdorkoli drug. to je zelo težko razumeti, saj je nam vse tako oprijemljivo in jasno in nam ne gre nikakor v račun, da bi eno in isto stvar lahko nekdo drug videl drugače. pri tem pa je bistveno, da si ne znamo predstavljati, da lahko vidimo isto stvar, vendar ima ta druge poudarke in je v ostale stvari vpletena z drugačnimi predstavami o odnosih med stvarmi … zelo zelo težko pa je razlikovati prav med temi povezavami in osnovnimi (enakimi) elementi … tako ni treba, da nekdo vidi namesto oranžne barve zeleno, da bi bil njegov svet drugačen … oranžno seveda lahko zaznava na enak “oranžen” način, le da je potem tukaj kopica povezav, ki odločajo odnos do te “oranžnosti” in na koncu je nekomu zaradi teh povezav ta barva všeč nekomu pa sploh ne, kdo tretji pa se sploh ne ukvarja z barvami.
tako pride do tega, da je vsak svet za njegovega gospodarja povsem logičen in razumljiv. ta svet se gradi v postavljeni hierarhiji razumov in temu je vse podrejeno – tako zelo, da tega razmerja moči pozneje več ni mogoče spremeniti in ostane zabetonirani temelj našega načina razmišljanja. in tudi, če se nam ves svet podre in bi začeli graditi iz nič, ne bo nič drugače v konceptu razmišljanja, kar še ne pomeni, da ne moremo zgraditi povsem novega in drugačnega sveta! tudi vodilni razumi namreč napredujejo in spreminjajo svoje razmišljanje in odločitve! ljudje se tako lahko tudi zelo spremenimo, čeprav nam je ostal enak značaj.
nimamo pa dostopa in primerjave z nobenim drugim svetom in niti sanja se nam ne, kakšna logika vlada v njih … lahko se nam le zdi, da jih bolj ali manj razumemo, to je vse!


(vsi značaji po teoriji REI)