Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

Jezik podzavesti: komunikacija z Instinktom in Emociem

Kako bi se lahko pogovarjali s svojim Instinkom in Emociem?

Eros: največjo težavo naših življenj ne predstavlja to, da ne znamo komunicirati s svojima nezavednima razumoma, temveč, da živimo dobesedno v gori napačnih predstav o življenju, ki nas ukalupljajo v nekakšne vzorce, za katere mislimo da so pravi, naravni, primerni, dobri in koristni, pogosto pa temu sploh ni tako. zato svoje življenje pogosto zavedno ali nezavedno usmerjamo stran od tega, kar si želita ali iščeta e in i, od tod izvira največ nesprejemanja in posledično kulis.

osnova sprejemanja je spoznanje, da smo lahko to kar smo
, taki kot smo, da lahko o tem govorimo z drugimi in nas ne skrbi, kaj si bodo zaradi tega o nas mislili in če nas bodo zaradi tega zavračali. seveda to še ne pomeni, da lahko počnemo stvari, ki so drugim, v škodo, smo pa lahko čisto vse, kar drugim ni v neposredno škodo. in prav v tem načinu razmišljanja se vse začne … če odkrijemo kaj si želijo naši razumi, kaj jih osrečuje, izpolnjuje in umirja njihov bes, potem se lahko zavedno rešimo vseh teh vzorcev, ki nam zdaj to preprečujejo. še vedno imamo veliko težav pri ugotavljanju, kaj so vzorci in kaj je naša resnica, kaj si želimo kot posledico tega, da bi popravili / učvrstili svoje kulise in kaj je tisto, kar nam sploh povzroča kulise … to ni tako enostavno razlikovati, kot bi si človek mislil! številne napačne predstave so tako globoko zakoreninjene v družbi in nas spremljajo vse od rojstva, tako jih zlahka zamenjamo za resnico in če mi nekako nismo v skladu s to resnico, se potem počutimo mi “napačne” v tem resničnem okolju, je pa prav obratno!

včasih je dovolj, da svojim nezavednim razumom zgolj prisluhnemo in četudi ničesar ne razumemo, je že to veliko več, kot pa da jim na osnovi napačnih vzorcev nasilno dopovedujemo nekaj, česar oni nikoli ne bodo sprejeli. na tak način dosežemo le nasprotno – in posledica je nesprejemanje.

za predstavitev e in i je bil uporabljen racijev model, ki nam njuno razmišljanje nekoliko približa – nekako tako, kot je model atoma, ki ga vidimo pri urah kemije daleč od resnice, pa vendar nam služi za nekakšno predstavo o elektronih nevtronih in čemurkoli že … zato ta komunikacija tudi ni tako enostavna, saj je naše dojemanje tako drugačnih konceptov razmišljanja kot je emocijev ali instinktov način, možno le preko racijeve “predstave” o njihovem delovanju. iz tega razloga je tudi vsak racijev poskus komunikacije z njima bolj jalov … nekako tako, kot bi skušali nekomu dopovedati visoko matematiko in ugotovimo, da ta ne govori našega jezika … trudili bi se predstaviti to na ravni slik in drugih poskusov, ne bi pa upoštevali, da ta, ki mu razlagamo matematiko, še nikoli ni slišal o matematiki 😉

One Comment

  1. Ko ”gledaš” to, v kar te ”nekaj” usmerja, se ti po dolgem času posveti, kaj se za tem skriva. Emocio ti odpira oči tam, kjer jih je racio zaprl. Ne pokaže ti direktno čemu moraš prisluhniti, pokaže ti v predelani obliki (torej posredno), pa ne govorim o sanjah, jaz nisem sanjala, sem pa ponavljala neko dejanje (gledala sem in poslušala) in dolgo časa je trajalo, da se mi je posvetilo. Z malo domišljije sem povezala to, kar sem gledala in poslušala, s tem, kar sem doživljala in zagledala resnico, kateri je racio zaprl vrata, ker za njega ni bila sprejemljiva. To se mi je zgodilo pred približno desetimi leti. Skozi teorijo REI vidim rek ”ko bog zapre vrata, nekje odpre okno” v novi luči: ”ko racio zapre vrata, emocio odpre okno”.