REI – model delovanja možganov
Eros: glede teorije je po mojem mnenju tako, da doslej teorije o ljubezni, ki bi to lahko pojasnila in razložila sploh ni bilo, zato tudi tisti, ki so dali vse najboljše (teoretično) od sebe niso mogli požeti razumevanja, saj tega tudi ni bilo, četudi se je razlagalcu tako zdelo.
teorija REI je povsem nov model, ki prvič razkriva ozadje v delovanju našega uma. ljudem različne teme predstavljam skozi ta koncept in veliko ljudi iz tega izvleče osupljive napredke, zato s tem tudi nadaljujem. nekateri pa tudi ne, saj se ne morejo ločiti od svojih predstav ali pa preprosto ne najdejo poti do potrebnih spoznanj, ki jih teorija omogoča. sicer pa pri vsem ni toliko v ospredju sama razlaga ljubezni in zaljubljenosti, kot pa je pomembno naše razmišljanje okoli tega in posledice.
Sanje
Eros: le kdo jih ne pozna. ko pride noč in ležemo k počitku, naše misli kmalu odtavajo v domišljijski svet sanj. te so lahko prijetne ali neprijetne, bolj nazorne ali povsem abstraktne. toda ali vemo od kod se vzamejo ta nenavadna razmišljanja v času ko je naša zavednost odsotna in kaj vpliva na naše sanje?
REI – prvi znanstveno uporaben model v psihologiji
Eros: v šolski psihologiji trenutno obstaja približno osemdeset priznanih modelov, ki razlagajo delovnanje našega uma (REI ni med njimi). to kar trdiš zagovarja dobra polovica teh modelov, druga polovica trdi, da je to popolnoma zgrešeno. (ti iz prve polovice trdijo enako za te iz druge polovice) REI se ne s prvim, ne z drugim konceptom ne strinja in dokazuje, da je ta nezavedni del sestavljen iz dveh nezavednih popolnoma avtonomnih miselnih procesorjev. tretji je zavedni.
Delovanje nezavednih razumov in učenje teorije REI
Eros: treba je vedeti, da tudi jaz ne vem, kaj in kako “neposredno” razmišljata moja nezavedna razuma in zakaj sta v konkretnem primeru prišla do takšne ali drugačne odločitve in razmišljanja. moja prednost tiči povsem drugje, v vsem tem času, ko sem pri drugih raziskoval delovanje treh razumov sem pridobil znanje o njihovem delovanju …
Razmišljanje in delovanje razumov (s primerom)
Eros: opažam, da pri razmišljanju o teoriji REI pogosto prihaja do nerazumevanja, zakaj ne moremo sami določiti, kateri miselni procesor ima zasluge za določene miselne procese v našem razmišljanju. bralci knjige tako neredko za določene miselne procese okrivite ta ali oni razum, kar dejansko ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. s tem namenom dodajam opisno razlago s primerom.
Prepoznavanje značajev
Eros: prepoznavanje značajev ni tako enostavno, se ga je pa za večino mogoče naučiti … osnova za prepoznavanje značajev je zelo dobro razumevanje delovanja treh razumov, njihovih značilnosti, posebnosti … ko človek prebere [psi] ima hitro občutek, da lahko prepoznava značaje drugih in celo svoj značaj … vendar je to le znak, da stvari ni dovolj razumel …
Razmerje med razumi se s starostjo ne spreminja
Eros: značaj se s starostjo seveda ne spremeni, no, razen če te zadene kap v enega od razumov! res je le, da s starostjo pogosto pride I nekoliko bolj do izraza, krivo pa je to, da je njegovo delovanje manj kompleksno od drugih dveh, kar pomeni, da pri poapnenju in drugih starostnih težavah še vedno bolje deluje kot druga dva.