Pages Navigation Menu

Blog za bralce knjige [psi]

13. značaj

Posted by on 3 apr, 2016 in Teorija REI

Eros: 13. značaj je edini, ki lahko zgolj iz knjige (to je brez mojih dodatnih pojasnil) prodre v globino teorije in iz nje sčasoma izvleče vse več pravilnega razumevanja glede življenja in delovanja našega uma. Da ne bo nesporazuma, tudi drugi lahko dojamejo REI, vendar opažam težavo, da pri drugih značajih vse prepogosto človeka potegne v interpretacijo njegovega vodilnega razuma, česar se seveda ne zavedamo. Pri 13. značaju pa se to ne dogaja, saj lahko odločitve sprejema le z dvotretjinsko večino, kar temu značaju daje zelo veliko objektivnost pri razumevanju okoliščin.

Zakaj je tako težko določiti značaj?

Posted by on 14 jun, 2015 in Teorija REI

Eros: prepoznavanje značajev spada med pogosto zastavljena vprašanja povezana s teorijo REI. mnogi, ki ste se spoznali s teorijo, se sprašujete glede svojega značaja, nekateri pa skušate na osnovi prebranega določiti značaj tudi svojim bližnjim in drugim.
zanimivo je, da mnogi pri razmišljanju o značajih naletite na podobne ovire, prav take, na katere sem v času preučevanja in preizkušanja tega novega teoretičnega modela naletel tudi sam.

Smernice za določanje REI značajev

Posted by on 29 okt, 2014 in Teorija REI

Eros: obstaja nekaj smernic po katerih se boste lažje odločali vsaj glede vodilnega razuma, če že ne samega značaja.
emocio procesira s slikami, značilnost teh slik pa je, da so vselej postavljene v fokusu emocia, kar pomeni, da je na vseh njegovih slikah tudi sam prisoten. zaradi te značilnosti, je temu procesorju zanimivo vse, kar se navezuje nanj in nezanimivo vse, kar se navezuje na druge. to se v stvarnosti pogosto (ne pa vedno) izrazi tako, da taka oseba manj rada posluša o drugih, komaj pa čaka, da pove ali pokaže kaj o sebi. z nesprejemanjem postane ta lastnost še posebej izrazita.

Ali je zaljubljenost izum zahodne civilizacije?

Posted by on 18 avg, 2014 in Ljubezen in spolnost, Teorija REI

Pozdravljen, Eros, zanima me, kaj meniš o mnenju, da je zaljubljenost razmeroma nov izum zahodne civilizacije, ki ga mnogi narodi še vedno ne poznajo (Averill, po Lamovec, 1991, stran 160) *. Socialne norme po eni strani spodbujajo neodvisnost, samozadostnost in ekonomski interes posameznika, po drugi strani pa nesebično predanost družini in ta konflikt razrešimo tako, da se zaljubimo, to pa ustvarja iluzijo, da so nasprotja prevladana. Po teoriji REI in zgodovinskem dokazu (treh razumnikov, ta delitev pa izhaja tudi iz časov Platona in Aristotela) naj bi bila zaljubljenost usklajenost treh razumov in po tem sklepam, da ni izum zahodne civilizacije? Ali lahko to integriraš v svojo teorijo REI ali skozi njo razložiš, kako? Vidiš to zaljubljenost kako drugače, ker je v službi razreševanja nekega intrapsihičnega konflikta, kot nek izhod iz njega? Zanima me tvoj pogled, mnenje, verjetno ga imaš. Lp, ”Maruša”

REI omogoča ogromno zlorab

Posted by on 15 maj, 2014 in Teorija REI

Eros: upoštevajte to, da podobno kot pri drugih znanostih ni dobro, da vsak vse ve … si predstavljate, da zna vsak osnovnošolec setaviti atomsko bombo, ali razviti plin, ki učiteljico tako zmede, da mu namesto nezadostne vpiše odlično oceno? REI omogoča ogromno zlorab, saj gre vendar za razumevanje našega uma in nekateri na tej strani (ki se morda niti ne oglašajo) redno prežijo prav na takšne informacije. ena takih zaželenih stvari je način, kako doseči zaljubljenost pri drugi osebi.

V psihologiji še nimamo pravega modela

Posted by on 2 apr, 2014 in Teorija REI

Eros: prvi dokaz je zelo obsežen, saj se zanj navaja kar celotna nova teorija in razumevanje človeške psihe. REI je model, ki razkriva temelje našega razmišljanja, toda ta dokaz nima vrednosti, če nova teorija ne drži ali pa bi se izkazalo, da model ni pravi. prav tako ta dokaz ne bi imel vrednosti, če bi se izkazalo, da je model preohlapen in s tem neuporaben. glede takšnih modelov je treba vedeti se nekaj: ni boljših in slabših modelov … lahko so samo pravi ali nepravi – in v tem je enormna razlika.

Prepoznavanje značajev

Posted by on 29 jan, 2014 in Teorija REI

Eros: zelo redki so bralci, ki bi jim iz knjige uspelo izvleči toliko, da bi lahko zanesljivo prepoznavali značaje pri drugih. svojega značaja pa ne moremo prepoznati, saj lahko vsak od razumov interpretira vsako misel ali čustvo, ker nimamo otipljive primerjave z drugimi svetovi, svojega pa poznamo še iz otroštva, nimamo nobene primerjave, kako drugače delujejo razumi pri drugih.