Človeštvu bo vrnila ljubezen!
Most Recent Articles
13. značaj
Eros: 13. značaj je edini, ki lahko zgolj iz knjige (to je brez mojih dodatnih pojasnil) prodre v globino teorije in iz nje sčasoma izvleče vse več pravilnega razumevanja glede življenja in delovanja našega uma. Da ne bo nesporazuma, tudi drugi lahko dojamejo REI, vendar opažam težavo, da pri drugih značajih vse prepogosto človeka potegne v interpretacijo njegovega vodilnega razuma, česar se seveda ne zavedamo. Pri 13. značaju pa se to ne dogaja, saj lahko odločitve sprejema le z dvotretjinsko večino, kar temu značaju daje zelo veliko objektivnost pri razumevanju okoliščin.
Srečno življenje in sprejemanje
Eros: “Srečno življenje” in “sprejemanje” sta dva povsem različna pojma. Veliko ljudi ima veliko nesreče v življenju, pa se kljub temu sprejemajo, po drugi strani pa so tudi taki, za katere bi menili, da imajo čisto vse, kar naj bi človek potreboval za srečo, pa so kljub temu sami zelo nesrečni in se nesprejemajo…zato je “srečno življenje” v narekovajih.
Zakaj je tako težko določiti značaj?
Eros: prepoznavanje značajev spada med pogosto zastavljena vprašanja povezana s teorijo REI. mnogi, ki ste se spoznali s teorijo, se sprašujete glede svojega značaja, nekateri pa skušate na osnovi prebranega določiti značaj tudi svojim bližnjim in drugim.
zanimivo je, da mnogi pri razmišljanju o značajih naletite na podobne ovire, prav take, na katere sem v času preučevanja in preizkušanja tega novega teoretičnega modela naletel tudi sam.
Smernice za določanje REI značajev
Eros: obstaja nekaj smernic po katerih se boste lažje odločali vsaj glede vodilnega razuma, če že ne samega značaja.
emocio procesira s slikami, značilnost teh slik pa je, da so vselej postavljene v fokusu emocia, kar pomeni, da je na vseh njegovih slikah tudi sam prisoten. zaradi te značilnosti, je temu procesorju zanimivo vse, kar se navezuje nanj in nezanimivo vse, kar se navezuje na druge. to se v stvarnosti pogosto (ne pa vedno) izrazi tako, da taka oseba manj rada posluša o drugih, komaj pa čaka, da pove ali pokaže kaj o sebi. z nesprejemanjem postane ta lastnost še posebej izrazita.
Ali je zaljubljenost izum zahodne civilizacije?
Pozdravljen, Eros, zanima me, kaj meniš o mnenju, da je zaljubljenost razmeroma nov izum zahodne civilizacije, ki ga mnogi narodi še vedno ne poznajo (Averill, po Lamovec, 1991, stran 160) *. Socialne norme po eni strani spodbujajo neodvisnost, samozadostnost in ekonomski interes posameznika, po drugi strani pa nesebično predanost družini in ta konflikt razrešimo tako, da se zaljubimo, to pa ustvarja iluzijo, da so nasprotja prevladana. Po teoriji REI in zgodovinskem dokazu (treh razumnikov, ta delitev pa izhaja tudi iz časov Platona in Aristotela) naj bi bila zaljubljenost usklajenost treh razumov in po tem sklepam, da ni izum zahodne civilizacije? Ali lahko to integriraš v svojo teorijo REI ali skozi njo razložiš, kako? Vidiš to zaljubljenost kako drugače, ker je v službi razreševanja nekega intrapsihičnega konflikta, kot nek izhod iz njega? Zanima me tvoj pogled, mnenje, verjetno ga imaš. Lp, ”Maruša”
Kako naj vem, če se sprejemam?
Eros: pogosto mi zastavljate vprašanje, kako naj vem, če se sprejemam. če vam v tem primeru pojasnim, kaj je sprejemanje, vas je glede vprašanja večina spet na začetku, saj je teorijo (sploh za tiste s podrejenim racijem) pogosto težko prenesti nase. obstaja pa enostaven preizkus, ki vam lahko da odgovor!